Gostje Knjižnih POPslastic 2013

Žiga Virc

Žiga Virc | Kreativnost in film

Z mladim filmskim režiserjem Žigo Vircem se bomo pogovarjali o kreativnosti v avtorski in komercialni produkciji, pripravi scenarijev ter knjigah, ki mu predstavljajo filmski izziv. Nekaj pa tudi o tem, kako razvoj sodobne tehnologije vpliva na ustvarjalnost mladih.

 

22. oktober 2013 ob 12.30 uri | Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Utrinki iz prireditve

»Želel bi posneti film po knjižni predlogi Alamuta ali Pompejev.«

Svoji mladosti navkljub je režiser Žiga Virc že precej izkušen. Režija mu je bila skoraj položena v zibelko, saj ima njegov oče skupaj z bratom družinsko podjetje, ki je bilo sprva registrirano za industrijsko video produkcijo, dandanes pa »snemajo vse, kar se da posneti«, pravi Žiga, ki na ta način redno vzdržuje filmsko kondicijo.

Filme je snemal že v času srednje šole, med najbolj poznanimi je prav gotovo serija filmov o lokalnem junaku Tinetu Streli. Idejo zanjo je dobil ob spremljanju dosežkov ultramaratonskega plavalca Martina Strela, ki pa snemalni ekipi ni zameril, da so si ga nekoliko privoščili, temveč jih je celo povabil na kavo. Sam spodbuja mlade nadobudne filmarje k ustvarjanju z besedami: »če imaš dobro idejo, lahko snemaš filme tudi s pametnim telefonom«. Tudi sam je denimo v celoti posnel oglas za ponudnika mobilnih telefonov z mobilnim telefonom naročnika oglasa.

Za svoj diplomski film Trst je naš je prejel Prešernovo nagrado za študentsko delo in celo nominacijo za oskarja v kategoriji tujejezičnih študentskih filmov. Sama nominacija mu sicer takrat ni prinesla nič posebnega, je pa prav gotovo adut v rokavu za njegove naslednje projekte, v prvi vrsti za njegov prvi celovečerni film z naslovom Houston, we have a problem. Kljub temu, da filma še niti niso začeli snemati, pa je že doživel močne odmeve in reakcije z vsega sveta. Predhodno je namreč zanj posnel izredno provokativno zasnovan reklamni spot (»trejler«), ki ga je bolj za šalo kot zares objavil na spletnem portalu Youtube. Reklamni spot napoveduje dokumentarno dramo, ki naj bi razkrila ozadje prodaje jugoslovanskega vesoljskega programa Američanom, na podlagi katerega je šla nekaj let kasneje ameriška ekipa astronavtov na luno. Ni ostal neopažen, saj je že naslednji dan zbral več kot 250.000 ogledov, do danes pa je številka narasla že čez milijon. Še mesec po objavi je prejemal številne klice domačih in mednarodnih televizijskih hiš (denimo RTV SLO, HTV, BBC) in odgovarjal na vprašanja novinarjev. Film bo predvidoma končan v novembru 2014 in kot kaže bo veliko zanimanje zanj tudi v tujini.

Najljubše so mu zgodovinske teme, predvsem »zadeve, ki so se zgodile, pa jih več ni. Pri njih je zanimivo, da ostanejo lepe stvari, slabe pa zbledijo«. Veliko njegovih projektov je povezanih tudi z gorami. Njegov film Klic z gora je bil posnet v koprodukciji z RTV Slovenija in je na domžalskem mednarodnem festivalu gorniškega filma prejel nagrado publike in žirije. Snemanje je opisal kot izredno dinamično in adrenalinsko, saj so pri snemanju uporabljali dva helikopterja, ki sta »kaskadersko« preletavala slovenske najvišje vršace.

Med najljubšimi slovenskimi filmi je izpostavil prvenec svojega edinega sošolca na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Roka Bička z naslovom Razredni sovražnik, mladinski film Gremo mi po svoje Mihe Hočevarja in romantično komedijo Petelinji zajtrk, posneto po istoimenskem romanu pisatelja Ferija Lainščka.

Ljubitelj knjižnih »klasik«

Izpostavil je nekaj knjig, ki so ga navdušile do te mere, da bi po njihovi knjižni predlogi z veseljem posnel tudi film. Razočarano je ugotovil, da so avtorske pravice za epski roman Alamut slovenskega avtorja Vladimirja Bartola že prodane. Tudi o zgodbi, posneti po romanu Roberta Harrisa Pompeji, zgodovinskem fenomenu in življenjski tragediji njegovih prebivalcev, že razmišlja režiser Gladiatorja Ridley Scott, tako da bo kot kaže tudi v tem primeru ostal praznih rok.

Z nostalgijo se je spominjal časov verjetno najboljšega slovenskega pisca stripov Mikija Mustra. Dogodivščine njegovih junakov Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika namreč niso danes nič manj aktualne kot v času, ko so nastajale. Zbirka Časovni stroj se mu zdi zanimiva predvsem z vidika, da bralec lahko sam izbira tok zgodbe, kar bi bilo vsekakor zanimivo prenesti tudi na film. Za film je namreč dobro, da na svoj način »zaposli gledalce, seveda pa ne preveč«. V zadnjem času pa zaradi priprav na snemanje novega filma bere predvsem literaturo na tematiko potovanja v vesolje, med drugim tudi priročnike, kako izdelati vesoljska plovila.