Dr. Izar Lunaček je doktoriral na Oddelku za filozofijo, je akademski slikar in literarni komparativist. Avtor številnih stripov, soavtor knjig in učbenikov, kjer njegovi stripi zelo pogosto popestrijo vsebino in jo približajo učencem. Diplomiral je iz romana Trgovec s tobakom Johna Bartha in ga tudi prevedel. Na svoji strokovni in ustvarjalni poti se rad ukvarja s smehom in tabuji, z resnico v komičnem in s komičnim v resnici.

Več o Izarju na: pripovedovalskivariete.si/index.php/izar-lunacek

Utrinki s prireditve

Stripovsko obarvane Knjižne POPslastice z Izarjem Lunačkom
Ni lepšega, kot če že od majhnega ustvarjaš in skozi leta to ustvarjanje postane tvoj poklic, ki te veseli, izpolnjuje in hkrati preskrbi. »Že kot otrok sem rad risal in mama pravi, da celo bolje, kot to počnem danes,« je hudomušno spregovoril o svojih risarskih začetkih danes akademski slikar in doktor filozofije Izar Lunaček, ki uživa v pisanju in risanju zabavnih ilustracij in stripovskih zgodb. Gosta tokratnih Knjižnih POPslastic je svet popkulture in stripa zapeljal tako močno, da je tudi svoj doktorski študij posvetil raziskovanju humornega in popularnega v navezavi z arhaično religioznostjo.

Stripi so ga prevzeli zelo zgodaj. Pravzaprav se je naučil brati ravno s stripi, tudi angleškega jezika se je priučil s prebiranjem tujih stripov. »Že zelo zgodaj sem tudi sam začel risati male slikice in jih sestavljal v zgodbice pa nato spenjal in delal svoje domače stripe,«pripoveduje o svojih ustvarjalnih začetkih. Že pri štirinajstih letih je dobil prvo povabilo, da ilustrira knjigo, čemur so potem sledile nove ponudbe. Tako je pri devetnajstih letih že tedensko objavljal stripe v Slovenskih novicah, ki so kasneje izšli zbrani v albumu Miniji.

Sledili so stripi v Delu, Mladini in otroškem časopisu PIL Plus. Ker so časi tiskanim medijem nenaklonjeni in povpraševanja po malih stripovskih risbicah skorajda ni, se je lotil spletnega stripa Založeni raj, ki je ravno tako izšel v knjižni obliki. S svojimi stripi je opremil mnogo šolskih učbenikov, knjigo Kako sem otrokom razložil demokracijo, mali priročnik o ljubezni in seksu za mlade Seksikon, Vroči novi svet Lučke Kajfež Bogataj in še mnoge druge. In koliko časa nastaja en strip? »En celostranski strip nastaja približno dvanajst ur. Za dvajsetstranski strip  pa potrebujem približno dva meseca. Najraje rišem v enem zamahu in odmaknjeno, lahko bi rekel kar zelo asketsko.«

Poleg risarskega dela ga resno zanima tudi filozofija in njegovo postdoktorsko raziskovanje je nekako nadaljevanje doktorskega dela, ki je izšlo tudi v knjižni obliki Ciklična vera popularne kulture. Pred leti je prevedel roman Trgovec s tobakom Johna Bartha in ga obdelal v svojem diplomskem delu  na oddelku za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske fakultete. Pravi, da je to daleč najbolj zabaven roman, ki z mojstrskim spajanjem intelektualnega, eruditskega s konkretnim in obscenim predstavlja izvrstno literarno poslastico in ga priporoča v branje vsem, ki radi posežejo po dobri knjigi.

Skupaj z ostalimi stripovskimi zanesenjaki se je lotil priprave posebnih stripovskih dogodkov Stripolis v Kinu Šiška. Pred dobrim tednom pa so v stari Ljubljani, tik ob Mestni hiši, v prostorih kulturnega centra Pritličje, odprli striparnico, kjer je na voljo pestra ponudba domačih in tujih stripov. Hkrati skrbijo tudi za popularizacijo stripa z dogodki, kjer se predstavljajo avtorji in njihova dela.