N'toko | GLASBENIK

4. oktober 2012, ob 12.30 uri | knjižnica mirana jarca novo mesto

POPSLASTICE Z DRUŽBENO ANGAŽIRANIM N'TOKOM

»Informacije, ki jih dobimo na internetu in socialnih omrežjih, ter nenehno kritiziranje stanja v družbi ni dovolj, potrebna je družbena angažiranost.« Svoj moto gost tokratnih POPslastic Miha Blažič, novomeški glasbenik, znan pod imenom N'toko, uresničuje tudi s pomočjo glasbe. Glasbeno pot je začel v skupini Moveknowledgement, danes pa deluje tudi kot solo izvajalec. Je dvakratni prvak v freestylu, njegovo ploščo Parada ljubezni pa je novinar časnika Delo Miroslav Akrapović označil za »neskončen dan ljubezni, vihar vseh viharjev« in pripisal, da gre za enega »največjih diskografskih dosežkov v vsej zgodovini slovenske popularne glasbe«. Kljub temu, da je N'toko znan po svojih družbenokritičnih besedilih, sam raje poudarja glasbo. Ne obremenjuje se z glasbeno sceno in z žanrskim opredeljevanjem, saj mu je blizu več glasbenih zvrsti.

V zadnjem času veliko potuje, kar je pomembno vplivalo na oblikovanje njegovega pogleda na svet in na domačo deželo, ki jo sedaj vidi v povsem drugačni luči. Na novo si je ustvaril podobo Slovenije, zaradi česar je morda, kot pravi, »bolj tečen oz. manj prilagodljiv v vsakdanjem življenju«. Predvsem sta na njem pustili pomemben pečat popotovanji po Indiji in Japonski, kar se odraža tudi v njegovi glasbi in besedilih.

N'tokovi bralni navdihi

Vir inspiracije in hkrati bistven prispevek k širjenju obzorij in kritičnosti vidi v branju, pri čemer je tudi na tem področju viden vpliv potovanj. Prebral je denimo celoten opus japonskega pisatelja Harukija Murakamija, za katerega pravi, da ima »preprost slog, vendar pa, ko berem, kar padem noter. Nič posebnega se ne zgodi, ko pa se, te popolnoma pretrese.« Roman Na cesti Jacka Kerouaca je sicer nastal pred več kot petdesetimi leti, a še vedno navdušuje. Navdihoval je številne pisatelje, med njimi tudi Harukija Murakamija, in vplival na glasbenike svetovnega slovesa, kot sta denimo Bob Dylan ali Jim Morrison, tako da mimo njega ni mogel niti N'toko. Roman je značilno ameriško literarno delo s popotno tematiko in izraža brezmejno svobodo v najširšem možnem pomenu. V Indiji je začel z branjem brezčasnega romana z naslovom Gora Nobelovega nagrajenca Rabindranatha Tagoreja, ki obravnava družbeno, politično in versko okolje indijskega mesta Bengal ob koncu 19. stoletja in poudarja pomen duhovnih vrednot. Beli tiger Aravinda Adige je še ena knjiga, ki ga je močno pretresla, saj je ugotovil, da Indijo kljub obisku še vedno zelo slabo pozna. Pomagala mu je pri boljšem razumevanju kastnega sistema in indijskega načina življenja nasploh ter ga soočila z nepredstavljivimi razlikami med indijsko in našo zahodno kulturo. Priporoča tudi roman z naslovom O lepoti britanske pisateljice jamajškega porekla Zadie Smith. Roman razkriva napetosti med protagonisti zaradi različne rasne in religiozne pripadnosti ter politične, ideološke in spolne usmeritve ter se sprašuje, v kolikšni meri pripadnost določeni skupini determinira posameznika.

Med slovenskimi avtorji najraje posega po delih Mihe Mazzinija. Še bolj kot njegovi romani mu je všeč njegova zbirka kolumen Če ti ni kaj prav, se pa izseli!, za katero pravi, da je njegova »slovenska družbenokritična Wikipedija«. Kljub temu, da mu klasiki slovenske literature niso tako blizu, za Cankarja pravi, da je »odlično ubesedil frustracijo majhnega naroda«.

UTRINKI S PRIREDITVE