Nejc Smodiš | SLIKAR

8. november 2012, ob 12.30 uri | knjižnica mirana jarca novo mesto

Alternativne linije Nejca Smodiša

»Če te nekaj ne zanima, tako ali tako nima smisla.«
Gost tokratnih Knjižnih POPslastic, Nejc Smodiš, se je s slikanjem oz. bolje rečeno risanjem srečal že v osnovni šoli, ko si je dolgčas med šolskimi urami krajšal z ustvarjanjem s kemičnim svinčnikom, kar je še danes njegova najbolj priljubljena in hkrati tudi najpogosteje uporabljena slikarska tehnika.

Glede na splošno prepričanje, da z umetnostjo pač ni mogoče služiti vsakdanjega kruha, so ga svojci in prijatelji uspeli prepričati, da je začasno opustil misel na slikarsko kariero in kemični svinčnik zamenjal s košarkarsko žogo. A ob koncu srednješolskega izobraževanja je začutil, da je lahko zares dober le v tistem, kar ga resnično zanima.

Danes pravi, da je zanj »umetniško izražanje kot biološka potreba« brez katere si ne predstavlja življenja. Na začetku umetniške poti mu je pomagal učitelj likovnega pouka na OŠ Grm Branko Šuster, ki ga je napotil do umetnika Sebastjana Šeremeta, ki je kmalu zatem postal Nejčev mentor in prijatelj, s katerim pogosto delujeta v tandemu.
Glede svojega stila se ne želi opredeliti, pravi, da je način, ki ga uporablja, zanj »naraven in samoumeven«. Privlačijo ga predvsem človeški lik in emocije, pogosto družbeno-kritične, ki jih na njegovih slikah ne manjka.

»Vsak umetnik najde svojo pot, svoj način izražanja.«
Loteva se izjemno zanimivih projektov, ki pa jih žal večinoma financira sam in se mu finančno nikoli v celoti ne povrnejo. Rezultati pa ostanejo in pridejo v roke tudi nekaterim že uveljavljenim umetnikom kot je denimo Svetlana Makarovič.

Še sam ni mogel verjeti, ko se je nanj obrnil njen predstavnik in želel Nejčeve ilustracije za njeno nekoliko grenko pravljico o ciganskem glasbeniku z naslovom Mesečinska struna, ki je izšla samo v madžarščini. Interpretacijo besedila mu je Makarovičeva povsem prepustila in kot umetnik bi si seveda želel še več takih projektov.

Leta 2009 je v sodelovanju z zavodom KULTTUR nastal njegov umetniški koledar Dark lines, ki vključuje dvanajst njegovih črno-belih risb.

Leta 2010 je izdal svojo ilustrirano monografijo z naslovom 365, ki je pravzaprav, kot sam pravi, nastala »iz dolgčasa«. Povod za projekt so bili telefonski pogovori, ob katerih je Nejc obvezno s kemičnim svinčnikom porisal vsaj kakšnega izmed lističev, namenjenih krajšim sporočilom. Lističev se je nabralo in prišel je na idejo, da bi vsak dan v letu ustvaril risbo, v katero bo poskušal ujeti občutja tistega dne, in risbe objavil v obliki knjige. Edino pravilo, ki si ga je postavil, je bilo, da bo za vsako izmed risb uporabil modri kemični svinčnik. S svojimi ilustracijami je opremil tudi notranjost pesniške zbirke Slovanstvo mladega pesniškega upa iz Podbočja Janeza Bršca.

Nenazadnje pa velja omeniti še projekt Slikarji brez meja, kjer so združili moči trije novomeški umetniki, Igor Obradinovič, Sebastjan Šeremet in Nejc Smodiš, ki so tri tedne slikali skupno umetniško delo v nadrealističnem slogu in ga prodali na dobrodelni dražbi, katere izkupiček je bil namenjen socialno ogroženi novomeški družini.
Tudi sicer se Nejc redno udeležuje dobrodelnih akcij, za omenjeni projekt pa pravi: »Vsako sekundo, ki sem jo posvetil temu projektu, sem bil srečen.«Zaenkrat Nejc ostaja v svojem domačem okolju, saj se zaveda, »da v tujini ne pridobi le več publike, temveč tudi več konkurence in kaj kmalu se lahko zgodi, da padeš v povprečje.«
V prihodnosti načrtuje več časa posvečati skicam za tetovaže in stenskim poslikavam.

»Sem izrazito vizualni tip, zato mi besede ne pomenijo toliko.«
Ravno iz omenjenega razloga Nejc pri izbiri knjižnega gradiva najraje posega po stripih, ki združujejo umetnost vizualnega in besednega izražanja. V stripih dobi tudi navdih za svoje ustvarjanje, med prebranimi knjigami pa mu je v spominu ostal Alkimist.
Kljub temu, da njegovi liki delujejo stripovsko, se stripa doslej še ni lotil. V primeru, da bi se ga, pa bi zanj vsekakor prispeval tudi zgodbo oz. besedilo. Sicer pa Nejc počne še vrsto zanimivih reči: kipari in izdeluje maske, posoja svoj glas junakom iz risank, v zadnjem času pa največ svojega časa posveti glasbi.

Projekt Knjižnih POPslastic, ki je namenjen spodbujanju bralne kulture mladih, je sofinanciran s strani Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Bojana Medle
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto