Nejc Gazvoda | REŽISER

18. oktober 2012, ob 12.30 uri | knjižnica mirana jarca novo mesto

Gost tretjih Knjižnih POPslastic je bil še eden iz vrste zelo ustvarjalnih in produktivnih novomeščanov, mlad in iskriv režiser, pisatelj in scenarist Nejc Gazvoda. Spregovoril je o svojem ustvarjanju, za katerega malo v šali pravi, da je posledica lenobe. Ni bil ravno športni tip in ker je rad gledal filme in bral, se je pisanje zgodilo, ker je nekaj pa že treba početi. In to počne odlično. »Sem kot morski pes, ki mora plavat, drugače ne more živet«.

Kljub svoji mladosti sedemindvajsetih let, se lahko pohvali s petimi izdanimi knjigami. Že kot srednješolec je izdal zbirko kratkih zgodb Vevericam nič ne uide in že s prvencem pobral kar nekaj nagrad. Odzivi so bili dobri, tako pri kritikih kot bralcih. Sledila je še ena zbirka kratkih zgodb in še trije romani. Njegov romaneskni prvenec Camera obscura pa si je prislužil tudi nominacijo za nagrado Kresnik za najboljši roman leta, med najboljših deset pa se je uvrstil tudi roman V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta. Nekje vmes se je zgodil še študij režije, nekaj uspešnih študentskih filmov in končno je lani vzemiril slovensko filmsko sceno s filmskim prvencem, ki je bil posnet skorajda gverilsko. Z digitalnim aparatom in ekipo, ki je verjela v film, ter očetom, ki je pomagal s finančnim vložkom, za katerega bi se danes v finančnem svetu reklo, da se je izkazal za dobro naložbo. Film je z malo denarja in veliko vloženega truda celotne ekipe prišel do velikih uspehov. »Danes mi je žal samo, da nisem filma naredil še ceneje.«

Lahko se pohvali celo  s tem, da so ga predlagali za slovenskega predstavnika med množico filmov, ki se potegujejo za tujejezičnega Oskarja. In če ga dobi? »Ah, vem, da ga ne bom dobil, ker to je pa čisto drug svet, tam stvari tečejo drugače. Je pa res, da dobiti Oskarja pomeni takoj dobiti nov projekt in tudi honorar takoj zraste za 300 %.« Sam pravi, da se vedno zaveda možnosti, ki jih ima in vedno si želi iz tega izstisniti čim več. Rad dela male intimne zgodbe, zgodbe o medsebojnih odnosih, čustvih. »Za velike spektakle pri nas ni možnosti, ne denarja, tako se s tem sploh ne obremenjujem. Delam, kar se da, svojo majhnost bi morali videti kot prednost.« Vedno znova poudarja, da je danes tehnologija tako napredovala in je dostopna, da lahko vsakdo posname svoj film, pokaže in izživi svojo ustvarjalnost.

Scenarije za svoje filme vedno piše sam, tudi za film Izlet je spisal scenarij po kratki zgodbi iz svoje prve zbirke. Iz zakladnice slovenskih literarnih ustvarjalcev bi se lotil filmske adaptacije dela Dese Muck Kremplin ali pa romana Ivana Cankarja Hiša Marije Pomočnice. Pravi, da se največ o filmu naučiš prav z gledanjem filmov. Za nasvet pri pisanju scenarija pa priporoča knjigo Mihe Mazzinija Priročnika za scenariste. In kaj sam najraje pogleda? Navdušujejo ga korejski, japonski, tajvanski filmi, pa filmi švedskega režiserja Roya Anderssona. Kar nekaj filmov ga je navdušilo v zadnjem času, film Drevo življenja, pa iranski film Ločitev, ki je bil nagrajen tudi z Oskarjem za najboljši tujejezični film, ter film Fant s kolesom.

Trenutno pa je že pri novem projektu, v montaži je njegov drugi celovečerec, ki je mednarodna koprodukcija, z naslovom Dvojina. Tudi nov roman že nastaja. Skratka produktivnost ne pojenja in kar vre iz tega živahnega mladeniča. Prihodnje leto se lahko torej spet nadejamo dobrega branja in filmskih užitkov.

Alenka Murgelj